Sprejeti ukrepi na področju plač in prispevkov

Objavljeno: Regionalna gospodarska zbornica Celje, 23. 3. 2020, https://rgzc.gzs.si/

Državni zbor je 20. marca 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPP), ki z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic koronavirusa ureja:

DELNO POVRAČILO IZPLAČANIH NADOMESTIL PLAČE DELAVCEM PRI DELODAJALCIH, KI JIM ZAČASNO NE MOREJO ZAGOTAVLJATI DELA ZARADI POSLEDIC EPIDEMIJE

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce, ki:

  1. predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije,

Opis poslovnega položaja delodajalca mora vsebovati:

  • navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic epidemije, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja),
  • podatek o številu delavcev, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela,
  • oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest.
  1. na podlagi opisa poslovnega položaja ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo,
  2. predloži pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

S tem, da delavce v času odpovednega roka, ni dopustno napotiti na začasno čakanje na delo.

Delodajalec sme napotiti posameznega delavca na začasno čakanje na delo za največ tri zaporedne mesece in samo enkrat.

Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski ali pisni obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. septembra 2020. Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje pred uveljavitvijo tega zakona, mora vložiti vlogo v roku osmih dni od uveljavitve zakona. V tem primeru se delno povračilo nadomestila plače izplačuje za čas začasnega čakanja na delo po uveljavitvi zakona.

Delavcem na začasnem čakanju na delo mora poleg izplačevanja nadomestila plače delodajalec poravnati tudi prispevke za obvezna socialna zavarovanja!

Za delavce na začasnem čakanju na delo za katere delodajalec uveljavlja povračilo izplačil nadomestila plače, delodajalec ne sme:

  • začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov,
  • odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

Višina delnega povračila izplačanih nadomestil plače s strani Republike Slovenije znaša 40 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Upravičenost do delnega povračila nadomestila plače lahko traja najdlje do 30.septembra 2020.

POVRAČILO NADOMESTIL PLAČE DELAVCEM, KI JIM JE ODREJENA KARANTENA

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec, ki izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. Delodajalec priloži na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje kopijo odločbe ministra za zdravje in izjavo iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

Če je delavcu odrejena karantena, prejema nadomestilo plače iz tega razloga za obdobje, za katero je bila odrejena karantena. Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

ODLOG PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST

Do odloga plačila prispevkov je upravičena samozaposlena oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja katerokoli pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ne glede na pravno organizacijsko obliko izvajanja dejavnosti, če je v obvezno zavarovanje vključena na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi ter nima drugih zaposlenih.

Do odloga plačila prispevkov iz prvega odstavka tega člena ni upravičen upravičenec:

  • ki do dneva uveljavitve tega zakona ni vpisan v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost,
  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan 28. 2. 2020 znaša 50 eurov ali več in teh obveznosti z dne 28. 2. 2020, višjih od 50 eurov, ni poravnal do 6. 4. 2020,
  • ki je do dneva uveljavitve tega zakona pričel s postopkom prenehanja opravljanja dejavnosti.

Upravičencu se neposredno na podlagi tega zakona odloži plačilo prispevkov, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020. Odložene prispevke mora upravičenec plačati najkasneje do 31. 3. 2022. V tem obdobju lahko odložene prispevke plača v enkratnem znesku ali obročno.

Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.

Celotno besedilo zakona si lahko preberete v priponki.