Krizni dodatek morajo podjetja izplačati že za marec

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 8. 4. 2020, www.findinfo.si

Na novinarski konferenci FURS, ki je bila 7. aprila 2020 so izpostavili, da naj podjetja plače izplačajo, ustrezne obrazce naj oddajo kasneje. Pričakujejo, da bo 23. aprila omogočena oddaja REK obrazcev. Kdor je že izplačal plače za marec in REK obrazci že oddani, jih bodo morali popraviti.

Krizni dodatek pripada vsem delavcem v zasebnem sektorju, ki v času epidemije delajo. Za april in maj znaša 200 evrov, za marec pa bi sorazmerni delež glede na delovne dni znašal 118 evrov. Krizni dodatek je oproščen plačila davkov in prispevkov, kar pomeni, da bodo delavci na račun prejeli neto 200 evrov oziroma 118 evrov, če je zaposleni vse dni po razglasitvi epidemije delal. Plačilo je sorazmerno s številom dni, ki jih zaposleni opravi. Za nadzor izplačila kriznega dodatka je pristojen inšpektorat za delo, morebitno vračilo pa ni predvideno.

Do dodatka in oprostitve prispevkov niso upravičeni tisti, ki so imeli zadnjo plačo več kot 2821,74 evra bruto (več kot trikratnik minimalne plače, ki je 940,58 evra), ter neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

Delodajalci so oproščeni plačila prispevkov

V zameno za izplačilo kriznega dodatka so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ta prispevek v celoti plača država. V praksi vse prispevke plača delodajalec, a v teoriji gre za pokojninske prispevke delodajalca (8,85 odstotka) in delavca (15,60 odstotka bruto plače), zato ni jasno, zakaj so v zakon zapisali, da so plačila oproščeni le delodajalci, saj je iz pojasnil finančne uprave razvidno, da gre tako za prispevke delodajalca kot delavca.

Že pri minimalni plači je podjetje na boljšem

Podjetje je na boljšem že pri minimalni plači, saj je prispevkov za 48 evrov več, kot znaša krizni dodatek. Prispevki se namreč ne obračunajo od minimalne plače, ki je 940,58 evra, ampak od minimalne osnove za obračun prispevkov, ki je 58 odstotkov povprečne plače, kar znaša 1017,23 evra. Pri povprečni plači bo delodajalec dobil že več kot delavec.

Tabela: Višja kot je plača, več bo ostalo delodajalcu

Višina bruto plače

Oprostitev prispevkov

Krizni dodatek, ki ga dobi delavec

Korist za delodajalca

941

247,69

200

47,69

1.000

247,69

200

47,69

1.100

267,85

200

67,85

1.300

316,55

200

116,55

1.500

365,25

200

165,25

1.754

427,06

200

227,06

2.000

487,00

200

287,00

2.500

608,75

200

408,75

2.822

687,09

200

487,09

Pri tistih, ki delajo, je delodajalec nagrajen, če imajo višjo plačo, pri tistih, ki so na čakanju, pa bo kaznovan, če imajo več kot povprečno plačo.

Če bodo podjetja izplačala dobiček ali nagrade bo potrebno sredstva vrniti

Če bo v podjetju, ki je koristilo oprostitev prispevkov za pokojninski in invalidsko zavarovanje, prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020, bo moralo podjetje vrniti vsa prejeta sredstva z zamudnimi obrestmi, določa 99. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Zakon ne določa, da bi morali v tem primeru delavci vrniti krizni dodatek.

Kazenske določbe

Kazenske sankcije za delodajalce, ki ne bi izplačali kriznega dodatka, v zakonu ni, ampak najbrž ga bodo, saj bodo z oprostitvijo plačila prispevkov prihranili več. Za nadzor nad izplačilom kriznega dodatka je zadolžen inšpektorat za delo.

Več o tem: Tiskovna konferenca FURS, z dne 7. 4. 2020.

Vir: Janez Zalaznik, Žurnal24 in tiskovna konferenca FURS.